APDEJT.si

Francija namerava Palestino priznati kot samostojno državo, s čimer želi ponovno opozoriti na rešitev dveh držav. Nemčija se v nasprotju s tem pri takšnih pobudah ali mednarodnih pozivih Izraelu vzdrži. V medtem je izraelska vojska ustavila ladjo z aktivisti, kar dodatno zapleta regionalno situacijo.

V člankih so osvetljeni dva ključna globalna politična diskurza: francosko-zahodno priznanje Palestine in ameriški predsednik Donald Trump. Priznanje Palestine s strani zahodnih držav, vključno s Francijo, je bilo označeno kot propagandno uspešno, vendar kritiki opozarjajo na nejasnost glede ozemlja, na katerega se priznanje nanaša. Hkrati pa je izpostavljena kritična analiza ameriškega politologa, ki trdi, da Donald Trump nima jasne svetovne politike. Ta dejstva predstavljajo izziv za Evropo, ki se poskuša usklajevati z ameriško administracijo, kot je razvidno iz načrtovanega srečanja evropske komisarke z Trumpom glede carinskih sporov, medtem ko se v Trumpovi lastni gibanju krepijo kritike njegove politike.

Velika Britanija je napovedala, da se pripravlja na evakuacijo otrok, ki potrebujejo zdravniško pomoč, iz Gaze in dostavo humanitarne pomoči z zraka v sodelovanju z Jordanijo. Medtem pa je bilo v Gazi ubitih 16 Palestincev, ki so čakali na pomoč, zaradi streljanja izraelskih vojakov.

Princ Harry naj bi težje prenašal prekinitev pogodbe z Netflixom kot Meghan Markle. Vredna več milijonov evrov pogodba naj bi se iztekla, kar predstavlja nov finančni in karierni udarec za par, medtem ko se projekt snemanja filma po romanu "Meet Me at the Lake" po dveh letih še vedno ne premakne z mrtve točke.

Kitajski premier Li Qiang je na svetovni konferenci o umetni inteligenci v Šanghaju pozval k večjemu mednarodnemu sodelovanju in skupnim standardom za razvoj umetne inteligence. Opozoril je na tveganja nenadzorovanega razvoja UI, še posebej v luči načrtovane sprostitve predpisov v ZDA. Kitajska je predlagala ustanovitev globalne organizacije za sodelovanje pri razvoju in varnosti UI.

Strokovnjakinja je izpostavila, da Izrael blokira dobavo humanitarne pomoči v Gazo in s tem prispeva k stradanju palestinskega prebivalstva, kar se dogaja pred očmi mednarodne skupnosti. Kljub ugasli upajoči dvodržavni rešitvi med Izraelom in Palestinci po terorističnih napadih Hamasa, je podoba večne vojne nevzdržna tako za Palestince kot za Izrael, zato je iskanje miru nujno.

Vatikanski pogovori med papežem Frančiškom in metropolitom Antonijem iz Volokolamska, vplivnim predstavnikom proruskega krila Ruske pravoslavne cerkve, so potekali v napeti atmosferi, saj naj bi papež s tem srečanjem iskal priložnost za diskusijo o verski svobodi v Ukrajini. Medtem je Kremelj zapletel mirovna pogajanja z zavrnitvijo neposrednega srečanja med ruskim predsednikom Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim pred podpisom mirovnega sporazuma ter predlagal delo delovnih skupin uradnikov. Poleg tega se ruski najstniki še vedno soočajo s smrtjo na fronti kljub Putinovim obljubam, medtem ko sta tako Rusija kot Ukrajina poročali o napadih v zadnjem času.

Ameriški predsednik Donald Trump se je na Škotskem srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Glavna tema njunega srečanja je bil carinski spor med ZDA in EU, od katerega se je pričakovala rešitev. Trump je pred srečanjem ocenil, da znaša verjetnost za sklenitev trgovinskega dogovora 50 odstotkov.

Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je v Salzburgu sprejel romunskega predsednika Nicușorja Dăna na dvodnevnem državnem obisku. Oba predsednika sta poudarila pomen novega sodelovanja po nedavnem vets v Schengen, izrazila soglasje glede podpore Ukrajini in omenila potencial gospodarskih odnosov med državama. Dăn, ki je na oblast prišel po turbulentnem volilnem obdobju, velja za proevropskega politika.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala srečanje s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Škotski v nedeljo, s katerim naj bi razpravljala o transatlantskih trgovinskih odnosih. Medtem je Trump v zvezi z afero spolnega predatorja Jeffreyja Epsteina ponovno zanikal svojo osebno vpletenost in trdil, da gre za "prevaro". Ameriško pravosodno ministrstvo je medtem nadaljevalo z zasliševanjem Epsteineve nekdanje sodelavke Ghislaine Maxwell.

Avstrijska zvezna vlada pod pritiskom zaradi vojne v Gazi. Medtem ko se število civilnih žrtev povečuje in kritike naraščajo, Dunaj vztraja, da poziv k miru ne predstavlja spremembe zunanje politike. Avstrija še naprej zavrača priznanje Palestine kot samostojne države. Znotraj vladne koalicije pa se pojavljajo vse večje napetosti zaradi ravnanja Izraela.

Novi krog pogovorov med Iranom in evropskimi državami (Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo) je potekal v Istanbulu z namenom oživitve sporazuma iz leta 2015. Rusija je v povezavi s tem v orbito izstrelila nov iranski satelit. Iransko zunanje ministrstvo je srečanje označilo kot "preizkus realnosti za Evropejce". Kljub temu, da pogovori niso prinesli preboja, so se strani strinjale o nadaljevanju dialoga, pri čemer so evropske države vztrajale pri ponovnem nadzoru nad iranskimi jedrskimi objekti, čeprav se je Iran kljub grožnjam s sankcijami doslej držal dogovorov.

Austrian Airlines bodo s 1. avgustom ponovno začele leteti v Tel Aviv. Odločitev je bila sprejeta po temeljiti varnostni oceni. Medtem pa bodo leti v Teheran še naprej ustavljeni.

Razmere v Gazi so se drastično poslabšale in grozi lakota. Medtem ko se svet sooča s to naraščajočo krizo, je Caritas Burgenland s svojo akcijo "Zvonjenje proti lakoti" v petek pozval k pozornosti na milijone ljudi, ki trpijo zaradi podhranjenosti ali umirajo od lakote. Novice izjutra izpostavljajo tudi finančne posle, smrt nogometne legende in junaštvo psa čivave.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal nujen telefonski pogovor z voditelji Nemčije in Francije, da bi se uskladili glede razmer v Gazi. Starmer je poudaril, da sta "lakota in trpljenje tam nepopisna in neopravičljiva".

Tisoči ljudi so v Tel Avivu demonstrirali za konec vojne v Gazi in izpustitev talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas. Med protestniki so bili tudi svojci padlih vojakov, ki izražajo dvom o nadaljevanju vojaških operacij. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je ostro kritiziral sedanjo politiko Netanjahuja, češ da je bilo dovolj ubijanja in uničevanja ter da je državo zajela jeza. Nemški predsednik Joachim Gauck je sicer izrazil solidarnost z Izraelom, a njegovo vojaško posredovanje v Gazi označil za neodgovorno. Poročila medtem izpostavljajo, da so dostop do nujne pomoči v Gazi ovirani, kljub zagotovilom Izraela o sprostitvi večjega števila tovornjakov, medtem ko mednarodni pritisk za povečanje dobav narašča, a nekateri strokovnjaki menijo, da so potrebni sankcije in povračilni ukrepi.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer prispel na Škotsko na štiridnevni zasebni obisk. Med bivanjem se bo mudil na dveh svojih igriščih za golf v Ayrshireu in Aberdeenshireu, odprl pa je tudi novo. Trumpov obisk, ki je bil označen kot "cirkus", je spremljal pričakovan val protestov, zaradi česar je bila škotska policija v izrednem stanju, saj so bile "vse oči uprte v ta majhen košček Škotske". Številni lokalni prebivalci niso pozdravili njegovega obiska, med razlogi pa so bili njegovi napovedani carinski ukrepi glede viskija in kritičen pogled na njegovo politiko do Ukrajine.

Izraelski parlament, kneset, je sprejel resolucijo, ki podpira aneksijo celotnega Zahodnega brega, kar je sprožilo ostro mednarodno obsodbo. Številne države, zlasti islamske, so glasovanje označile za "flagrantno kršitev mednarodnega prava". Hkrati je izraelsko zunanje ministrstvo močno kritiziralo odločitev Brazilije, da se pridruži Južnoafriški republiki v primeru genocida proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), to potezo pa označilo za "globoko moralno zablodo".

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger se je v Washingtonu srečala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem. Glavne teme pogovorov so bili carinski spori med ZDA in EU, konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter povabilo na Dunajski operni bal.